Obstaja več kot 80 različnih avtoimunskih bolezni. Vsaka je zgodba zase glede diagnostike in zdravljenja. Vsaka izmed teh bolezni ima svoje simptome, vsem je pa skupna močna utrujenost, ki je pogost znak avtoimunskih bolezni. Najbolj razširjene so avtoimunska bolezen ščitnice, revmatoidni artritis, sistemska lupusna bolezen, multipla skleroza, avtoimunski diabetes, celiakija, Chronova bolezen, avtoimunske bolezni ledvic in psoriaza. Tukaj navajamo 14 najpogostejših.

1. Sladkorna bolezen tipa 1

Trebušna slinavka proizvaja hormon inzulin, ki pomaga uravnavati raven sladkorja v krvi. Pri diabetesu tipa 1 imunski sistem napade in uniči celice, ki proizvajajo inzulin v trebušni slinavki.
Visoki rezultati krvnega sladkorja lahko povzročijo poškodbe krvnih žil, pa tudi organov, kot so srce, ledvice, oči in živci.

2. Revmatoidni artritis (RA)
Pri revmatoidnem artritisu (RA) imunski sistem napada sklepe. Ta napad povzroči rdečico, toploto, bolečino in togost v sklepih.
Za razliko od osteoartritisa, ki običajno prizadene ljudi, ko se starajo, se lahko RA začne že pri 30-ih ali prej.

3. Luskavica
Kožne celice običajno rastejo in se nato izločijo, ko jih ne potrebujemo več. Luskavica povzroči, da se kožne celice prehitro razmnožijo. Dodatne celice se nabirajo in tvorijo vneto rdeče lise, običajno na koži vidne kot srebrno bele luske.
Tudi do 30 odstotkov ljudi z luskavico razvije oteklino, okorelost in bolečine v sklepih. Ta oblika bolezni se imenuje psoriatični artritis.

4. Multipla skleroza
Multipla skleroza (MS) poškoduje mielin, zaščitno prevleko, ki obdaja živčne celice, v vašem centralnem živčnem sistemu. Poškodba mielinskega ovoja upočasni hitrost prenosa sporočil med možgani in hrbtenjačo do telesa in od njega.
Ta poškodba lahko privede do simptomov, kot so otrplost, šibkost, težave z ravnotežjem in težave pri hoji. Bolezen se pojavlja v več oblikah, ki napredujejo z različnimi stopnjami. Glede na raziskavo iz leta 2012 približno 50 odstotkov ljudi z MS potrebuje pomoč pri hoji v 15 letih po nastanku bolezni.

5. Sistemski eritematozni lupus (SLE)
Čeprav so zdravniki v 1800-ih prvič lupus opisali kot kožno bolezen zaradi izpuščaja, ki ga pogosto proizvaja, pa sistemska oblika, ki je najpogostejša, dejansko prizadene številne organe, vključno s sklepi, ledvicami, možgani in srcem.
Bolečine v sklepih, utrujenost in izpuščaji so med najpogostejšimi simptomi.

6. Vnetje črevesa
Vnetje črevesa je izraz, ki se uporablja za opis stanja, povzročenega z vnetjem na črevesni steni. Lahko so ogroženi različni deli gastrointestinalnega trakta. 
Zaradi Crohnove bolezni se lahko vname katerikoli del GI trakta, od ust do anusa.
Ulcerozni kolitis vpliva le na sluznico debelega črevesa in danke.

7. Addisonova bolezen
Addisonova bolezen prizadene nadledvične žleze, ki proizvajajo hormone kortizol, aldosteron ter androgene hormone. Premalo kortizola lahko vpliva na način uživanja in shranjevanja ogljikovih hidratov in sladkorja (glukoze) v telesu. Pomanjkanje aldosterona bo povzročilo izgubo natrija in presežek kalija v krvnem obtoku.
Simptomi vključujejo šibkost, utrujenost, izgubo teže in nizek krvni sladkor.

8. Gravesova bolezen
Gravesova bolezen napada ščitnico v vratu, zaradi česar proizvaja preveč hormonov. Ščitnični hormoni nadzorujejo telesno porabo energije, znano kot presnovo.
Če imate preveč teh hormonov, povečujete telesne aktivnosti, kar povzroča simptome, kot so živčnost, hiter srčni utrip, nestrpnost do vročine in hujšanje.
Eden od možnih simptomov te bolezni so izbočene oči, imenovane eksoftalmo. Pojavi se lahko kot del Gravesove oftalmopatije, ki se pojavi pri približno 30 odstotkih tistih, ki imajo Gravesovo bolezen, glede na raziskavo iz leta 1993.

9. Sjögrenov sindrom
To stanje napada žleze, ki zagotavljajo mazanje za oči in usta. Značilni simptomi Sjögrenovega sindroma so suhe oči in suha usta, lahko pa vpliva tudi na sklepe ali kožo.

10. Hashimotov tiroiditis
Pri Hashimotovem tiroiditisu se proizvodnja ščitničnih hormonov upočasni in je primanjkuje. Simptomi vključujejo povečanje telesne teže, občutljivost na mraz, utrujenost, izpadanje las in otekanje ščitnice (goiter).

11. Myasthenia gravis
Myasthenia gravis vpliva na živčne impulze, ki pomagajo možganom nadzorovati mišice. Kadar je komunikacija med živci in mišicami motena, signali ne morejo usmeriti mišic, da se skrčijo.
Najpogostejši simptom je mišična oslabelost, ki se poslabša z aktivnostjo in izboljša s počitkom. Pogosto so vključene mišice, ki nadzorujejo gibanje oči, odpiranje vek, požiranje in obrazni gibi.

12. Avtoimunski vaskulitis
Avtoimunski vaskulitis se zgodi, ko imunski sistem napade krvne žile. Vnetje, ki je posledica, zoži arterije in vene, kar povzroči manjši pretok krvi, ki teče skozi njih.

13. Perniciozna anemija
To stanje povzroča pomanjkanje beljakovin, ki jih tvorijo celice želodčne sluznice, znane tudi kot notranji faktor, ki je potreben, da tanko črevo absorbira vitamin B-12 iz hrane. Brez tega vitamina bo človek razvil anemijo in telesna sposobnost za pravilno sintezo DNK se bo spremenila.
Perniciozna anemija je pogostejša pri starejših odraslih. Po raziskavi iz leta 2012 na splošno prizadene 0,1 odstotka ljudi, skoraj dva odstotka ljudi, starejših od 60 let.

14. Celiakija
Ljudje s celiakijo ne morejo jesti hrane, ki vsebuje gluten, beljakovine, ki jih najdemo v pšenici, rži in drugih žitnih izdelkih. Ko je gluten v tankem črevesju, imunski sistem napade ta del prebavil in povzroči vnetje.
Študija iz leta 2015 je ugotovila, da celiakija prizadene približno 1 odstotek ljudi v ZDA. Večje število ljudi je poročalo o občutljivosti na gluten, ki ni avtoimunska bolezen, vendar ima lahko podobne simptome, kot so driska in bolečine v trebuhu.

Več: o avtoimunskih boleznih.
Viri informacij:

https://www.healthline.com/