Bolečina kot univerzalna izkušnja  – kdo ne pozna bolečine?

Bolečina je univerzalna izkušnja, ki jo pozna vsak. Ste opazili, kako se vaše telo odzove na besedo bolečina? Že sama beseda BOLEČINA povzroči odziv telesa. Morda ste svojo pozornost obrnili navznoter in prisluhnili, če je kje prisotna bolečina in ste jo res občutili…. morda ste raje pomislili na nekaj drugega in pozornost obrnili na nekaj zunaj vašega telesa… morda se je prebudil spomin na čas bolečine,… morda čustvo…

Toda, ko zares boli, nimamo možnosti izbirati, kje bo naša pozornost in zavedanje. Moč bolečine zahteva pozornost in zavedanje zase. Ponavadi občutimo bolečino kot nekaj slabega, negativnega, odbojnega in kaznovalnega (71) hkrati pa  v sebi nosi intenzivno, življenjsko nujno in neprijetno prisilo, da nujno nekaj naredimo,  da bi bolečino zmanjšali. (68).

Bolečina kot osebna izkušnja – kdo ve, kako boli mene?

Čeprav je bolečina univerzanlna izkušnja, je hkrati osebna (67), zavestna in samotna izkušnja notranjega sveta. (68) Samo jaz vem, da me boli, samo jaz vem kje me boli, na kakšen način me boli, kako močno me boli,… Samo jaz lahko ubesedim to bolečino ali pokažem nanjo.  Samo jaz lahko povem, kaj se dogaja v meni poleg tega da me boli. Kaj čutim, o čem razmišljam.

Na razlago občutka bolečine vplivajo čustveni, spoznavni, medosebni in kulturni dejavniki. (67) Bolečina je fizično in fiziološko dogajanje, ki ima čutno razsežnost in se kaže v neposrednem in intenzivnem neprijetnem občutenju. Vzporedno s telesno bolečino se dogaja tudi psihološki proces. (67) s čustveno in spoznavno razsežnostjo, ki je nekoliko globlja in težja in jo lahko zaznavamo kot tesnobno občutje, da se dogaja kvarjenje in uničevanje najdragocenejšega, kar imamo in kar smo – tkiva, organov, sposobnosti, telesnega, duševnega, duhovnega življenja (Kovačič, 2000, v 68) Zato je pri obravnavi bolečine pomembno poznavanje vseh naštetih dejavnikov in razsežnosti,  kar daje  možnost, da nanjo delujemo preko vsakega od njih, multidisciplinarno ali transdisciplinarno. (70)

Biti v bolečini

Kdo ve, ali občutim bolečino, ali je znosna? Sem danes  utrujen/a, lačna/a ali slabe volje? Ali vem, kako in na kakšen način me boli? Bolečina je budna zavestna izkušnja. Moja izkušnja. Ponavadi izkušnja, za katero si želim, da je ne bi imel/a. 

In če kljub iskanju pomoči pri zdravnikih, kljub zdravilom vztraja? Moč bolečine zahteva popolno pozornost in zavedanje. Metode ravnanja z bolečino so, da pozornost preusmerimo k drugim intenzivnim dogajanjem (hipnoza, meditacija, tehnike koncentracije (69)  lahko pa pozornost usmerite neposredno na bolečino, kar vam omogoča proces fokusinga.

Biti z bolečino

Biti z bolečino, pomeni želeti si spoznati svojo bolečino, ji dati svojo pozornost in prostor. Pomeni prisluhniti svoji bolečini, poslušati njen utrip, njena hrepenenja, njeno zgodbo – njeno modrost in njen jezik.

Seveda je to prav nasprotno od našega prirojenega telesnega odziva na bolečino, ki teži k zmanjšanju, zakrčenju in odpravi bolečine. Kadar bolečine ne morete odpraviti  niti s pomočjo zdravnika, je morda čas in priložnost, da jo spoznate.  Vsaka bolečina nosi v sebi dragoceno sporočilo, ki vas še ni doseglo. Nekaj v vaši notranjosti si obupno želi vaše pozornosti. Morda je čas, da se bolečini ali drugim simptomom bolezni, ki kljub zdravljenju, ne izginejo, ponudite prostor in čas, da se vam razkrijejo.

Naše doživljanje poteka na zavedni in nezavedni ravni. Naše telo doživlja okoliščine in naše življenjske situacije celovito. Del doživljanja nam je dostopen na zaveden način in se ga kasneje lahko tudi spomnimo (eksplicitni spomin), del doživljanja pa prežema naše telo in se ga ne zavedamo in se shranjuje v naš nezavedni, telesni spomin (implicitni spomin). Niti pomislimo ne, da je shranjen v našem telesu. Tako je tudi z bolečino in s telesnimi simptomi, ki so naš zavedni del doživljanja, vsebujejo pa tudi nezavedni del, do katerega si pomagamo s procesom fokusinga.

Fokusing lahko privede do dramatičnih sprememb v odnosu do bolečine ali kateregakoli kroničnega simptoma. Je globok proces, ki omogoča stik s svojim telesom na nežen in poseben način. Kaže nam, kako poslušati modrosti, ki jih nosijo v sebi bolečine in drugi kronični simptomi. Ko v sebi naredimo prostor, da smo lahko s svojo bolečino, ji prisluhnemo in ji dopustimo, da je, kakršna je, se nam skozi proces fokusinga pokaže, kako izkusiti in odkriti to kar občutimo da bolečina pomeni (občuteni pomen bolečine).

Fokusing je mogočen proces, ki nam omogoča, da vzpostavimo stik s svojim telesom kot virom informacij in poslušamo odgovore, ki nam jih ponuja. Z učenjem fokusinga se naučite poslušati svojo bolečino, njeno zgodbo in njeno modrost. Vaša bolečina lahko postane vaš učitelj in vodnik zdravljenja. Če boste s fokusing načinom poslušali vse to, kar bolečina želi razkriti, vam lahko pokaže pot, ki je niste niti sanjali. Pot nazaj k sebi.

Kako se podati na pot?

Morda vam je ta pot popolnoma neznana, skrivnostna, morda vas celo malo straši. Vendar, če čutite v sebi nežno hrepenenje, tih šepet, ki pravi: «Pojdi.«, me pokličite, pišite.

Pomembno je, da me najprej spoznate in se prepričate, če bom pravi sopotnik za prvi del poti. Jaz ne poznam vaše poti, znam pa brati zemljevid in uporabljati kompas, opazovati zvezde in naravo in skupaj z vami iščem pot.

Če se boste odločili, da se na pot podava skupaj, začneva s tedenskimi individualnimi srečanji preko mobilne aplikacije iz udobja vašega doma, ki trajajo eno uro. Po treh srečanjih boste zagotovo vedeli, ali čutite spremembe v doživljanju sebe, bolečine in simptomov. Takrat boste vedeli, ali bova sopotnika še naprej in se dogovoriva za 3 mesečno srečevanje.

Po 3 mesecih boste lahko pristop uporabljali v delih, ki vam bodo ostali blizu iz izkušnje, lahko pa se odločite za učenje tega pristopa v skupini, ki je proces in traja 6 mesecev. Spoznali boste korake v fokusing procesu, vadili s tečajniki in se s tem osamosvojili, tako da boste lahko ta proces izvajali samostojno ali s partnerjem iz  skupine.

Fokusing ni le pristop, ki ga uporabljam s klienti, je darilo moji notranjosti. Pomaga mi, da iskreno in ljubeče sprejemam sebe z vsemi bolečinami in napakami, kar mi me odpira ljubeči in odprti drži do drugih ljudi. Vsi smo na poti.

Pot k sebi traja vse življenje, kot avtoimuna bolezen. Na tej poti vam bom v oporo kadarkoli boste potrebovali.

dr. Mateja Katona, zakonska in družinska terapevtka, fokusing praktik

VIR: Kovačič., S. Dare. (2016). Bolečina: psihološka stran mehanizma preživetja. V Anthropos, 65-86.