Že dolgo je znano, da naši občutki močno vplivajo na naše zdravje. Naše čustveno doživljanje je pomembno in krepi naše zdravje ali pa ga obremenjuje in vpliva na razvoj bolezni. To velja danes poudariti predvsem zaradi hitrega tempa življenja, ko lahko zelo hitro spregledamo svoja čustva in se dejansko velikokrat ne zavedamo svojega doživljanja. Tako tudi vsakodnevni, kronični stres postaja za veliko večino neviden ali pa kar samoumeven del življenja.

Analiza variabilnosti srčnega utripa (HRV) lahko pomaga prepoznati spregledana čustva in stres ter nam da možnost, da pravočasno odreagiramo in prekinemo spiralo, v katero smo se nevede ujeli. Vpliv čustev na HRV je namreč takojšen in je v meritvah viden, še preden se razvijejo bolezenski simptomi. Vsakič, ko smo srečni ali žalostni, hvaležni ali jezni, varni ali ogroženi, v stiski, to odraža naš avtonomni živčni sistem. Zato je izredno pomembno, da dobro poznamo svoja čustva, razumemo njihov pomen in vpliv na naše zdravje. Tako se lahko bolje spoprijemamo z njimi, kar nas na koncu pripelje do večjega zdravja in boljšega počutja.

Raziskave

Če na kratko pogledamo rezultate raziskav o povezavi med čustvi in ​​HRV, te razkrivajo, da:

• obstaja pozitivna povezava med visokim HRV in regulacijo čustev (Appelhans, 2006, Butler et al., 2006, Ingjaldsson et al., 2003, Lane et al., 1997, Lane, 2008, Melzig et al., 2009).
• obstaja pozitivna povezava med visokim HRV in kognitivno zahtevnimi nalogami (Smith et al., 2015)
• obstaja povezava med krepitvijo, vzdrževanjem in zatiranjem mentalnih podob in HRV (Smith et al., 2015)
• obstaja velika povezava med HRV in močnimi čustvi, ki jih povzročajo vizualni dražljaji (vključno s slikami) (Choi et al., 2017)
• obstaja povezava med HRV in različnimi čustvi: čustva, kot je tesnoba, so povezana z najmanjšim odstopanjem razdalj RR; čustva, kot je sreča, imajo ravno nasprotno povezavo (Goshvarpour idr., 2017).
• med zmanjšano HRV in šibko regulacijo čustev obstaja velika povezava. Preučevali so ljudi z aleksimijo (pomanjkljivo sposobnostjo zaznavanja in izražanja čustev). Izkazalo se je, da imajo zmanjšano in bolj počasno prilagodljivost v ponavljajočih se nevarnih situacijah (Panayiotou in Constantinou, 2017)

Vloga HRV pri spodbujanju duševnega zdravja

Ko sta telo in duša v harmoniji, se človek lahko ima za zdravega. HRV nam pomaga odkriti to povezavo in nas uči boljšega prepoznavanja svojih čustev in telesnih signalov. V prihodnosti bi lahko HRV uporabljali za prepoznavanje posebej neugodnih čustev v vsakdanjem ali poklicnem življenju, kar bi spodbujalo zdravje ljudi in nam omogočilo, da bolje izkoristimo svoj potencial tako v zasebnem kot poklicnem življenju.

Že danes pa nam Heart Vibe analiza omogoča vpogled v povezave med dnevnimi dogodki in HRV. Po izvedeni HRV meritvi lahko preverite vpliv določenih odnosov, situacij in čustev na vaš organizem, v geštalt terapiji pa se lahko naučite neposredno prepoznavati in upoštevati svoje doživljanje v vsakodnevnem življenju. Pomembno je, da se s čustvi in občutki soočate in jih upoštevate na način, da vas opolnomočijo, vam olajšajo orientacijo v življenju in vam pomagajo graditi dobre medsebojne odnose. V boljšem stiku s sabo in okoljem zaživite bolj celostno, izpolnjeno življenje, kar pa se bo neizogibno odrazilo tudi v vaši odpornosti in višjem HRV.

Klavdija Blažič, certificirana HRV svetovalka in specializantka geštalt terapije

VIRI:

• Appelhans, B.M. & Linda, J. (2006) Heart rate variability as an index of regulated emotional responding. Review of General Psychology 10, 229-240.
• Butler, E.A., Wilhelm, F.H. & Gross, J.J. (2006) Respiratory sinus arrhythmia, emotion, and emotion regulation during social interaction. Psychophysiology, 43, 612-22.
• Choi, K.H., Kim, J., Kwon, O.S., Kim, M.J., Ryu, Y.H. & Park, J.E. (2017) Is heart rate variability (HRV) an adequate tool for evaluating human emotions? – A focus on the use of the International Affective Picture System (IAPS). Psychiatry Res, 251, 192-196.
• Goshvarpour A., Abbasi, A. & Goshvarpour, A. (2017) Indices from lagged poincare plots of heart rate variability: an efficient nonlinear tool for emotion discrimination. Australas Phys Eng Sci Med.
• Ingjaldsson, J.T., Laberg, J.C. & Thayer, J.F. (2003) Reduced heart rate variability in chronic alcohol abuse: relationship with negative mood, chronic thought suppression, and compulsive drinking. Biol Psychiatry, 54, 1427-36.
• Lane, R.D. (2008) Neural substrates of implicit and explicit emotional processes: a unifying framework for psychosomatic medicine. Psychosom Med, 70, 214-31.
• Lane, R.D., Fink, G.R., Chau, P.M. & Dolan, R.J. (1997) Neural activation during selective attention to subjective emotional responses. Neuroreport, 8, 3969-72.
• Melzig, C.A., Weike A.I., Hamm, A.O. & Thayer, J.F. (2009) Individual differences in fear-potentiated startle as a function of resting heart rate variability: implications for panic disorder. Int J Psychophysiol, 71, 109-17.
• Panayiotou G. & Constantinou, E. (2017) Emotion dysregulation in alexithymia: Startle reactivity to fearful affective imagery and its relation to heart rate variability. Psychophysiology.
• Smith, A.l., Owen, H. & Reynolds, K.J. (2015) Can short-term heart rate variability be used to monitor fentanyl-midazolam induced changes in ANS preceding respiratory depression? J Clin Monit Comput, 29, 393-405.