Naša ščitnica je majhna žleza v obliki metulja. Nahaja se na dnu prednjega dela vratu. Hormoni, ki jih proizvaja so trijodtironin (T3) in tiroksin (T4). Slednja izjemno vplivata na naše zdravje in vse vidike našega metabolizma. Ti hormoni vplivajo tudi na nadzor vitalnih funkcij, kot sta telesna temperatura in srčni utrip. Hipotiroidizem (hipo = premalo) je stanje, pri katerem ščitnica ne proizvaja dovolj hormonov. Kadar ščitnica ne proizvaja dovolj hormonov, se lahko poruši ravnovesje kemičnih reakcij v telesu. V zgodnjih fazah ne povzroči opaznih simptomov. Sčasoma pa lahko nezdravljeni hipotiroidizem povzroči številne zdravstvene težave, kot so debelost, bolečine v sklepih, neplodnost in bolezni srca.
Vzroki za nepravilno delovanje so lahko številni, vključno z avtoimunsko boleznijo, neprimernim odzivom na zdravljenje hipertiroidizma, radioterapijo, operacijo ščitnice ali kot odziv na nekatera zdravila. Najpogostejši vzrok hipotiroidizma je avtoimunska motnja, znana tudi kot Hashimotov tiroiditis. Avtoimunske motnje se pojavijo, ko naš imunski sistem proizvaja protitelesa, ki napadajo lastna tkiva. Znanstveniki niso prepričani, zakaj se to zgodi, verjetno pa gre za kombinacijo dejavnikov, kot so naši geni in sprožilec iz okolja. Posledično lahko ta protitelesa vplivajo na ščitnico in njeno sposobnost proizvajanja hormonov.
RIZIČNA SKUPINA
Med osebe z večjim tveganjem spadajo:
- Ženski spol
- Starejši od 60 let
- Družinska anamneza bolezni ščitnice
- Osebe z avtoimunsko bolezen, kot sta sladkorna bolezen tipa 1 ali celiakija
- Osebe zdravljene z radioaktivnim jodom ali zdravili proti ščitnici
- Osebe, ki so dobile sevanje v vrat ali zgornji del prsnega koša
- Osebe, ki so imele operacijo ščitnice (delna tiroidektomija)
- Ženske, ki so v zadnjih šestih mesecih bile noseče ali rodile otroka
ZNAKI IN SIMPTOMI
Znaki in simptomi hipotiroidizma so različni. Odvisni so od količine pomanjkanja hormona. Težave se navadno razvijajo počasi, pogosto skozi več let. Sprva morda simptome komaj opazimo, saj se med prvimi pojavita utrujenost in povečanje telesne teže, kateri lahko preprosto pripišemo staranju. Ker pa se naš metabolizem še naprej upočasnjuje, se lahko pojavijo bolj očitne težave. Med slednje prištevamo utrujenost, povečana občutljivost na mraz, zaprtje, suha koža, povečanje telesne mase, zabuhli obraz, hripavost, mišična šibkost, zvišana raven holesterola v krvi, bolečine, nežnost ali okorelost v mišicah, bolečina, okorelost ali otekanje v sklepih, težje od običajnih ali neredne menstruacije, redčenje las, upočasnjen srčni utrip, depresija, slab spomin ali povečana ščitnica (za strnjen prikaz glej sliko 1).
KDAJ OBISKATI ZDRAVNIKA
Če se počutite utrujeni brez razloga ali imate katerega od drugih znakov ali simptomov hipotiroidizma (na primer suho kožo, bled, luskav obraz, zaprtje ali hripav glas…) se posvetujte z zdravnikom.
Če prejemate hormonsko terapijo, načrtujte nadaljnje obiske tako pogosto, kot priporoča zdravnik. Na začetku je pomembno, da poskrbite, da boste prejemali pravilen odmerek zdravila. In sčasoma se lahko odmerek, ki ga potrebujete, spremeni.
Vita Jeraj, kineziologinja
