Avtoimunska bolezen je stanje, pri katerem vaš imunski sistem napačno napada vaše telo. Za boleznimi imunskega sistema trpi kar 3–5 % svetovnega prebivalstva.
Imunski sistem običajno ščiti organizem od mikrobov kot so bakterije in virusi. Ko imunski sistem zazna te tuje napadalce, pošlje vojsko bojnih celic, da jih napadejo. Običajno, imunski sistem prepozna razliko med tujimi in lastnimi celicami.
Pri avtoimunski bolezni pa se zgodi napačna »akcija« imunskega sistema, ki napade lastne celice in tkiva, kot bi šlo za tujek. Sprošča beljakovine, imenovane avto-protitelesa, ki napadajo zdrave celice. Posledica je uničevanje lastnih tkiv in organov. Te poškodbe na zunaj vidimo kot vnetje. Dolgoročno se zaradi okvare določenih lastnih tkiv in organov pojavijo težave zaradi neopravljenih nalog, ki bi jih taka tkiva ali organi morali sicer v organizmu izvajati.
Nekatere avtoimunske bolezni prizadenejo le en organ. Recimo, sladkorna bolezen tipa 1 poškoduje trebušno slinavko. Druge bolezni, kot je sistemski eritematozni lupus (SLE), prizadenejo celotno telo.
Kaj vpliva na pojav avtoimunske bolezni?
Raziskovalci ne vedo natančno, kaj povzroča avtoimunske bolezni. Večina strokovnjakov se strinja, da pri nastanku lahko vplivajo genetika, prehrana, okužbe in izpostavljenost kemikalijam.
Avtoimunske bolezni so pod nadzorom genov posameznika in okolja (okužbe in okolje, v katerem posameznik živi). V primerih ko gre za dedne bolezni/okvaro nekaterih ključnih genov, imunski sistem ne deluje pravilno in ne razloči dobro med lastnimi in tujimi celicami in tkivi. Tak imunski sistem se navadno tudi ne bori dobro proti tujkom, torej imamo nekako okvarjen imunski sistem, ki se kaže kot slaba odpornost proti okužbam in hkrati kot napadanje lastnih tkiv in organov. To pomeni, da gre v večini primerov za kombinacijo specifičnih dednih lastnosti in zunanjih okoliščin – človek dobi določeno okužbo, proti kateri se zaradi svojih genetskih posebnosti odzove nekoliko neustrezno in nekontrolirano.
Obstajajo tudi druge študije, ki poskušajo odgovoriti kaj dejansko botruje pojavu avtoimunske bolezni.
“Zahodni način prehranjevanja” je prav tako eden od dejavnikov tveganja za razvoj avtoimunske bolezni. Uživanje živil z veliko maščob, visoko vsebnostjo sladkorja in veliko predelanih izdelkov naj bi bilo povezano z vnetjem, kar bi lahko povzročilo imunski odziv. Vendar to še ni dokazano.
Študija iz leta 2015 se je osredotočila na posebno teorijo, imenovano higienska hipoteza. Zaradi cepiv in antiseptikov otroci danes niso izpostavljeni toliko mikrobom kot nekoč. Zaradi pomanjkanja izpostavljenosti bi lahko njihov imunski sistem pretirano reagiral na neškodljive snovi.
Zakaj imunski sistem napada telo?
Zdravniki ne vedo točno, kaj povzroča izpad imunskega sistema. Kljub temu nekateri ljudje lažje dobijo avtoimunsko bolezen kot drugi.
Za temi boleznimi v povprečju zboli tri četrtine žensk (pogosto se bolezen začne že v starosti od 15 do 44 let). Prevlada žensk pri nekaterih boleznih je zelo izrazita, avtoimunsko vnetje ščitnice dobi na primer 10-krat več žensk kot moških, po drugi strani pa za avtoimunsko sladkorno boleznijo ali Crohnovo boleznijo oboli enak delež moških in žensk.
Nekatere avtoimunske bolezni so pogostejše pri določenih etničnih skupinah. Na primer, lupus prizadene več Afroameričanov in Latinoameričanov kot belcev.
Določene avtoimunske bolezni, kot je multipla skleroza in lupus, se pojavljajo v družinah. Ni nujno, da bodo vsi družinski člani diagnosticirani z boleznijo vendar se podeduje dovzetnost za avtoimunsko stanje.
Viri informacij:
1. https://www.healthline.com/health/autoimmune-disorders#common-autoimmune-diseases
2. https://www.nasa-lekarna.si/clanki/clanek/avtoimunske-bolezni-napacna-akcija-imunskega-sistema/
3. http://www.galenia.si/files/Avtoimunske%20bolezni.compressed.pdf
