Ali ste vedeli, da ima od 10 do 20% prebivalstva na svetu vsaj eno vrsto avtoimunske bolezni? Zelo zaskrbljujoč podatek je tudi ta, da veliko ljudi še ni diagnosticiranih, medtem ko število bolnikov narašča.
Pa vendar, obstaja kar nekaj načinov, kako obvladovati avtoimunsko bolezen, najbolj pomembni so seveda nasveti specialistov, ki predlagajo spremembe življenjskega sloga. Mednje strokovnjaki štejejo tudi te predloge:
- Znanje pomaga: pozanimajte se o avtoimunskih boleznih in poskrbite za zgodnje odkrivanje, še predno opazite simptome bolezni. Slednje zlasti velja za osebe, katerih družinski člani so oboleli za avtoimunsko boleznijo, saj je verjetnost za obolenjem v tem primeru še toliko večja.
- Celostna skrb zase je izrednega pomena: redna in zdrava prehrana, zadostno gibanje, kakovostno spanje, zelo pomembna je sprostitev, osebnostna rast (razvoj osebnih moči) in družabno življenje.
- Dovolj počitka: utrujenost je pogost simptom avtoimunskih bolezni, zato je počitek izrednega pomena. Če vam za počitek preprosto zmanjka časa, si naredite urnik počitka.
- Posebno pozornost namenite koži: koža je največji organ oziroma čutilo, ki varuje organe v organizmu. Zato se zaščitite pred soncem in ekstremnimi vremenskimi razmerami, ki lahko škodljivo vplivajo na vašo kožo. Uporabljate zaščitno kremo z visokim zaščitnim faktorjem, poskrbite pa tudi za dodatke kot sta klobuk in sončna očala.
- Poskrbite za ustrezno gibanje in vadbo: redna vadba in raztezne vaje so izrednega pomena za krepitev mišic ter ohranjanje prožnih sklepov. Pri tem pa ne pozabite poslušati svojega telesa. Če se počutite slabo, vadbo zmanjšate oziroma jo prilagodite.
- Zdravje na krožniku: primerna izbira hrane je izrednega pomena zlasti pri avtoimunskih obolenjih, zato pri oblikovanju svoje diete izkoristite nasvete dietetika. Ta vam bo pomagal pri izbiri ustrezne, individualno prilagojene prehrane.
Predvsem pa je pomembno, da se v primeru avtoimunskih bolezni držite načela: preventiva lahko olajša kurativo. Če sumite na avtoimunsko bolezen, opravite pregled še predno se pojavijo simptomi. Zgodnja diagnoza lahko prepreči resnejše oškodovanje organov ali tkiv, ki jih bolezen ogroža, prav tako pa lahko pozitivno vpliva na remisijo bolezni pri pacientu.
IMUNSKI SISTEM IN AVTOIMUNSKE BOLEZNI
Imunski sistem je kompleksen sistem, sestavljen iz belih krvnih celic ali levkocitov, ki jim pravimo tudi obrambne ali imunske celice. Te celice skupaj z »imunskimi organi« in tkivi, kot so na primer limfne žleze, bezgavke, kostni mozeg, prebavila, jetra, sečila, vranica in drugimi, ki imajo vlogo pri zorenju imunskih celic, sestavljajo kompleksen imunski sistem.
Funkcija imunskega sistema je, da ščiti naše telo pred škodljivimi tujki kot so bakterije, virusi, glivice, paraziti in druge strupene snovi. Imunski sistem nas prav tako ščiti pred škodljivimi lastnimi celicami, kot so na primer tumorske celice. Omenjeni obrambni mehanizmi delujejo na mnogih delih telesa, vključno s kožo, solzami, dihali (nos, usta in pljuča), limfnim sistemom (limfna tekočina in bezgavke) in krvnim obtokom (bele in rdeče krvne celice).
Medtem ko imunski sistem ščiti naše telo, se lahko zgodi, da se imunske celice pretirano aktivirajo, zaradi česar začnejo povzročati škodo na zdravih delih telesa. To se kaže kot vnetje. Zakaj do pojava pride, trenutno še ne vemo. Pa vendar, prav zaradi vnetja se začno pojavljati okvare določenih organov in tkiv, lahko pa se okvare začnejo pojavljati sistemsko v več organih in tkivih. Na primer, pri sladkorni bolezni tipa 1 uničena trebušna slinavka vpliva na to, da telo ne proizvaja več zadosti hormona insulina. Pri multipli sklerozi je uničen del živčevja, zaradi česar se oboleli sooča z ohromelostjo ali pa ima okvarjen vid. Sistemski eritematozni lupus (SLE) pa je na primer sistemski in prizadene celotno telo. Potrjeno je, da avtoimunske bolezni ne moremo preprečiti ali jo zatreti, ob zgodnji diagnozi pa lahko omilimo simptome ali vplivamo na remisijo bolezni. Obstajalo naj bi več kot sto različnih avtoimunskih bolezni. Nekatere so bolj pogoste kot druge, med pogostejše štejemo spodaj naštete:
- Multipla skleroza (možgani / hrbtenjača)
- Guillain-Barréjev sindrom (periferni živčni sistem)
- Fibromialgija (zunaj-sklepni revmatizem)
- Wagnerjeva granulomatoza (stene krvnih žil in kapilar)
- Hashimotova bolezen hipotiroidizem (ščitnica)
- Gravesova bolezen hipertiroidizem (ščitnica)
- Periferna nevropatija (periferni živčni sistem)
- Diabetična nevropatija (živci)
- Psoriaza ali luskavica (koža)
- Vitiligo (pigmentne celice melanociti)
- Ekcem (koža)
- Hemolitična anemija (rdeče krvničke)
- Lupus eritematozus (vezivno tkivo)
Maja Zecević
