Delovanje ščitnice in njena vloga v telesu

Ščitnica je endokrina žleza, ki se ovija okoli sapnika tik po Adamovim jabolkom. Njena glavna naloga je proizvodnja in izločanje hormonov, med katerimi sta zelo pomembna tiroksin (T4) in trijodtironin (T3), ki vplivata na presnovne procese po celotnem telesu. Tu najdemo tudi hormon kalcitonin, ki uravnava nivoje kalcija. Hormoni ščitnice tako vplivajo na porabo energije v telesnih organih in tkivih, rast in razvoj ter toplotno regulacijo.

Nepravilno delovanje ščitnice se največkrat izrazi z njenim zmanjšanim ali povečanim delovanjem. V primeru zmanjšanega delovanja imamo opravka s hipotiroidizmom in upočasnjenim metabolizmom. Prekomerno delovanje imenujemo hipertiroidizem, kjer opazimo hitrejši metabolizem. Oba primera vplivata tako na naše telo kot počutje in lahko resno ogrožata naše zdravje.

Hipotiriodizem

Ščitnica tvori in izloča premalo hormonov za normalno delovanje telesa. Pogost vzrok je avtoimunsko vnetje poimenovano Hashimotov tiroiditis. Lahko je posledica pomanjkanja joda v prehrani, pri nekaterih ženskah pa je začasno poslabšano delovanje ščitnice opaženo po porodu. Vzrok je lahko prav tako poskus zdravljenja hipertiriodizma s kirurškim posegom ali radioaktivnim jodom. Hitrost napredovanja obolenja, kot tudi intenzivnost in vrsta simptomov, je odvisna od vzroka, vrste zdravljenja in lajšanja simptomov.

Med pogostejše simptome oziroma posledice hipotiriodizma spadajo:

• povečana utrujenost
• povečana občutljivost na mraz
• pridobivanje na telesni teži
• zaprtje
• depresija
• otekanje okoli vratu, v nekaterih primerih tudi obraza
• suha koža in lasje
• pri ženskah opažene močnejše in bolj boleče menstruacije

Nevarnosti, ki jih bolezen predstavlja so: srčne bolezni, nezmožnost zanositve, bolečine v sklepih, debelost.

Hipertiriodizem
Obraten problem najdemo pri hipertiriodizmu ali hipertirozi, kjer ščitnica izloča hormone prekomerno. Med zelo pogoste vzroke spada še eno avtoimunsko obolenje imenovano Gravesova bolezen. Nepravilno delujoče tkivo ščitnice ali druge oblike vnetja lahko prav tako povzročijo hipertiriodizem.

Simptomi, ki spremljajo bolezen so:

• nervoznost, anksioznost
• občutljivost na toploto
• otekanje okoli vratu
• izguba telesne mase
• hiter in/ali nereden srčni utrip
• težave s spanjem
• pogostejše izločanje blata
• mišična šibkost
• pri ženskah, nerednost menstruacije

Zaradi bolezni lahko pride do zapletov srca ali osteoporoze.

Vpliv telesne vadbe

Ljudjem, ki se soočajo s simptomi nepravilnega delovanja ščitnice, redna telesna vadba predstavlja še večiji izziv. Vendar prav redna telesna vadba lahko pomaga pri lajšanju teh simptomov. Z njo lahko dvignemo nivo energije in znižamo občutek utrujenosti, ki se pogost znak hipotiriodizma. Sproščanje endorfinov nasprotuje občutkom depresije in izboljša vaše splošno počutje. Premalo aktivna ščitnica upočasni metabolizem, nasprotno ga telesna vadba pospešuje. To je pomembno predvsem za ljudi, ki imajo zaradi hipotiriodizma težave z debelostjo in težje izgubljajo telesno maso. Tako pri hipotiriodizmu kot hipertiriodizmu se poveča nevarnost za srčne zaplete, medtem ko redna telesna vadba to verjetnost znižuje.

Vrsta in količina telesne aktivnosti

Načinov za redno telesno aktivnost je veliko in pri izbiri je pomemben tudi vaš zdravstven status. V primeru, da vašo bolezen ščitnice uspešno kontrolirate in ste drugače razmeroma zdrava oseba, lahko izvajate vadbo podobno kot osebe brez težav s ščitnico. Če niste prepričani se pred pričektom posvetujte z vašim osebnim zdravnikom.

Za vse, ki se z redno telesno vadbo do sedaj niste ukvarjali svetujemo, da začnete počasi. Izbirajte med nižje intenzivnimi aktivnostmi in postopoma napredujte do zahtevnejših. Začnete lahko s hojo, kolesarjenjem, jogo, pohodništvom, plesom, vodno aerobiko, plavanjem, začetniške vaje za moč… Pomembno je da vas aktivnost veseli in jo prilagodite vašim zmožnostim. Tako boste lažje in z manj odpora vključili telesno aktivnost v vaš tedenski urnik. Vaše telo se bo postopoma navadilo na zahtevnost in sčasoma boste pripravljeni tudi za intenzivnejše in zahtevnejše vadbe.

Glede na WHO (World Health Organization) za opazno izboljšanje zdravja priporočajo 150min srednje intenzivne aerobne aktivnosti na teden (primer: 30min na dan, 5 dni v tednu) ali 75min visoke intenzivnosti ali kombinacijo obojega. Aerobna aktivnost naj traja vsaj 10min brez prekinitve. Za dodaten pozitiven vpliv na zdravje omenjena tedenska priporočila podvojite. Izvajajte vaje za moč na večijih mišičnih skupinah 2x tedensko.

Za najbolj primeren začetek in napredovanje do željenih učinkov na vaše zdravje vadbo prilagodite vašim sposobnostim oziroma se posvetujte s strokovnjaki na področju telesne vadbe in gibanja.

Boštjan Holobar, kineziolog